Kadar Bog kliče ...

Bog kliče na zelo različne načine. Zanesljivo znamenje poklicanosti je, če kdo v srcu čuti Božje povabilo, naj se izroči samo Njemu. Gre za povabilo, ne za ukaz! Kakor se morata za zakon odločati oba zakonca, tako je tudi za redovniški poklic potreben svoboden in velikodušen odgovor poklicanega.

Kam pa kliče Bog?

Veliko ljudi se odloči slediti Božjemu klicu, biti posebej blizu Kristusu. To pa še ne pomeni, da jih Bog nujno kliče v kartuzijo. Za kartuzijanski poklic je potrebno čutiti tudi hrepenenje po izključno molitvi in tišini posvečenem življenju ali pa jasen, čeprav pogosto nerazumljiv klic ravno h kartuzijanskemu redu.

Pater ali brat?

Kandidat se že pri vstopu mora odločiti bodisi za življenje patra, bodisi za življenje brata. Gospodov klic k eni ali drugi obliki lahko prepoznamo predvsem po darovih, ki jih je On dal, in po notranjem nagibu srca. Znaki za patrovski poklic so: nagnjenje k strožji zunanji samoti, odprtost in sposobnost za duhovništvo, sposobnost zaposliti se v celici, veselje do študija, posluh za petje; za bratovski poklic pa: sposobnost in veselje do ročnega dela, nagnjenje k ponižnemu in skritemu življenju ter k večji preprostosti in svobodi v molitvi, čut poklicanosti h konkretnemu služenju sobratom. Patri bolj upodabljajo Jezusa, ki samotno moli na gori, bratje pa bolj Jezusa v njegovem skritem življenju v Nazaretu.

Sposobnost

Kandidat mora biti seveda najprej veren katoličan z urejenim verskim življenjem in vsaj osnovno versko izobrazbo. Poleg tega mora biti telesno in duševno zdrav, sposoben tako za samotarsko življenje kot za življenje v skupnosti ter pripravljen izpolnjevati vse dolžnosti, ki jih narekuje njegov stan, in vse, kar mu naložijo predstojniki. Med lastnostmi, ki naj jih kandidat za samotarsko življenje prinese s seboj, je kar najbolj pomembna sposobnost zmerne in trezne presoje. Kandidate, mlajše od 20 in starejše od 45 let sprejemamo le izjemoma. Razen tega mora imeti kandidat za patra dovolj splošne izobrazbe, potrebne za duhovniško posvečenje, posluh za petje, pred vstopom v noviciat pa si mora pridobiti tudi zadostno znanje latinskega jezika.

Sprejem

Če se kdo čuti poklicanega h kartuzijanskemu življenju, se lahko pismeno obrača na učitelja novincev (pater magister). Ta se bo z njim dogovoril o eventualnem obisku v kartuziji, nato pa o daljšem poskusu v meniškem okviru. Če se kandidat odloči za vstop v samostan, o njegovem sprejemu odločata magister in prior. Nekaj dni po vstopu dobi črn postulantski plašč in kapico, ki ju nosi pri skupnih liturgičnih vajah. Postulat traja vsaj 3 mesece in ne več kot eno leto. Če po izteku tega časa kandidat vztraja pri svojem sklepu, v kapitlju prosi, da bi ga sprejeli »na preizkušnjo v meniški obleki kot ponižnega služabnika vseh«. Zbor menihov tajno glasuje o njegovem sprejemu, odločitev pa je v rokah priorja. Prošnja in glasovanje spremljata tudi vsako nadaljnjo stopnjo meniške vzgoje.

Noviciat

V času noviciata, ki traja dve leti, nosi novinec belo meniško haljo s krajšo kukulo, pri skupnih vajah pa čeznje še črn plašč. Čeprav obdrži lastništvo nad svojim imetjem do slovesnih zaobljub, nima pri sebi v celici nič svojega, da bi mogel hoditi za ubogim Kristusom. Bratje se morajo proti koncu prvega leta noviciata odločiti bodisi za življenje konverza bodisi za življenje donata. Novinci, kandidati za patre, pa v drugem letu začnejo teološki študij, ki poteka znotraj samostana in je prilagojen našim razmeram.

Zaobljube

Po končanem noviciatu menih izpove zaobljube stanovitnosti, poslušnosti in spreobrnjenja nravi za tri leta. Patri v tem času še ostanejo pod vodstvom magistra novincev, bratje pa prav do slovesnih zaobljub. Po treh letih menih obnovi zaobljube še za dve leti, nakar je, če se izkaže pripravljen, dopuščen k slovesnim zaobljubam, ki ga vežejo do smrti. Pravila pravijo, naj menih, preden se nepreklicno obveže z zaobljubami, »temeljito premisli, ali se zares hoče izročiti Bogu za vedno«. Čeprav menih nepreklicno javno obvezo naredi šele po sedmih letih preizkušnje, in čeprav v dveh letih noviciata novinec lahko kadarkoli svobodno odide, kljub temu že pri vstopu veljajo Jezusove besede: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« Kdor bi vstopil zgolj z namenom, da poskusi, ne bi poskusil ravno bistva kartuzije, ki je v brezpogojni izročitvi Bogu.
Kartuzija Pleterje
Drča 1
8310 Šentjernej
Slovenija
Fax: (07) 30 81 219
E-mail:


Spletna stran Velike Kartuzije:
www.chartreux.org