Patri

Dve različni poti

"Poglavitna želja in cilj našega poklica sta: v tihoti in samoti najti Boga" (Pravila). K temu edinemu cilju  stremijo kartuzijani na dva različna načina: kot menihi v klavstru (patri) ali kot menihi-laiki (bratje).

Samota patrov

Menihi v klavstru - vsi so ali bodo duhovniki - živijo v svojih celicah vzdolž križnega hodnika, ki jih zapustijo le ob določenih urah zborne liturgije ali ob redkih priložnostih skupnega razvedrila. Zvestoba celici je v kartuzijanskem življenju odločilnega pomena. "To je sveta zemlja, kraj, na katerem se kot človek s prijateljem pogosto pogovarja Gospod s svojim služabnikom. Tukaj se zvesta duša pogosto združuje z Božjo besedo, nevesta z Ženinom; tu se nebesa stikajo z zemljo, božje s človeškim" (Pravila).

Celica

Celica je pravzaprav enonadstropna hišica, obdana z vrtičkom. Spodaj je delavnica, opremljena z orodjem, potrebnim za delo, saj patri v celici opravljajo tudi ročno delo, zgoraj pa je predsoba, ki jo imenujemo "Ave Maria", majhna kopalnica ter spalnica (cubiculum), kjer menih preživi večino svojega časa: tukaj moli, študira, jé in spi.

Hrana in post

Menih dobiva hrano skozi okence poleg vhoda dvakrat na dan, razem v zimskem času, ko jo prejema samo enkrat, zvečer pa uživa kruh in pijačo. Hrana je dobro pripravljena in obilna. Mesa, razen ribjega, menihi nikoli ne jedo. Enkrat tedensko, navadno ob petkih, imajo "abstinenco", ko preživljajo dan le ob kruhu in vodi. V adventu in postnem času se odrečejo tudi mlečnim jedem. Te postne postave sicer zahtevajo nemajhno odpoved, nikakor pa niso škodljive zdravju. Nasprotno: kartuzijani neredko dočakajo visoko starost. Novinci se privajajo k postu postopno pod vodstvom magistra novincev.

Razporeditev časa

V razporeditvi delovnega oz. študijskega časa, kakor tudi glede duhovnih opravil, sledijo novinci in mladi profesi redu, ki ga predpisuje pater magister; patri pozneje z ozirom na liturgične ure svobodno razporedijo svoj čas. Glede dnevnega reda glej Dnevni red.