Duhovnost

Cilj
Kartuzijanski red je bil ustanovljen v "hvalo Božje slave", ki je v tem, da nas Bog "z intimno ljubeznijo zedini s seboj" in tako obrodimo obilo sadu. To je sicer cilj slehernega krščanskega življenja; posebnost našega reda pa je v tem, da mi nimamo nobenih drugih ciljev. Na ta edini cilj je naravnana vsa ureditev življenja v kartuziji, in sicer zato, da bi mogli člani "prizadevneje iskati, hitreje najti in popolneje posedovati samega Boga", in tako dospeti do "popolne ljubezni" (Pravila). Zato se odrečemo vsemu, kar ne pripomore k temu edinemu potrebnemu.

Odmaknjenost od sveta
"Ker je naša ustanova v celoti naravnana na kontemplacijo, mora, kar se da vestno, varovati svojo odmaknjenost od sveta. Izvzeti smo iz kakršnekoli dušnopastirske službe oziroma obveznosti, najsi bo potreba dejavnega apostolata še tako nujna, zato, da moremo izpolnjevati lastno nalogo v Kristusovem skrivnostnem telesu" (Pravila).

Molitev
Kartuzijani nimamo nobenih posebnih molitvenih metod, tehnik ali receptov; edina pot je Jezus Kristus. V kontemplativnem življenju ni toliko pomembno to, kar delamo mi, ampak bolj to, kar dela v nas Bog. Naša naloga je samo očistiti svoje hrepenjenje od vsega, kar ni Bog, navaditi se "odpirati vrata in okna božjemu gostu" (Pravila) ter Mu dovoliti, da nas ljubi tako, kot hoče On.

Svoboda
Svojstvo našega poklica je sveta svoboda. Redovna pravila predpisujejo malo ustnih molitev ali pobožnih vaj, razen svete liturgije, da bi mogel vsak - pod vodstvom Svetega Duha in s pomočjo predstojnika ali duhovnega voditelja - svobodno izbirati sebi primerna sredstva, ki ga najbolj približujejo cilju. Tista, ki ga ovirajo ali ki so nekoristna, mora opustiti, pa naj bodo sama po sebi še tako dobra in sveta.

Poslušnost
Največja ovira pri iskanju Boga je gotovo lastna volja, lastni "jaz". Le-tega skušamo žrtovati s pomočjo poslušnosti, ki mora, če naj bo popolna, zaobseči celo lastno sodbo. Takšna korenita izpraznitev samega sebe nam omogoča, da se s preprostostjo in sproščenostjo otroka odpiramo delovanju Svetega Duha; obenem pa nas reši vseh vzrokov nemira, neurejene žalosti in skrbi zase.

Vera
Naše življenje se odvija v temi in luči vere. V samoti moremo vstopiti v globino naše vere, ki smo jo sprejeli od Cerkve. Tema vere se sčasoma spremeni v luč. Tega, kar verujemo, ne vidimo, vendar nam vsebina vere postane tako navzoča, da lahko živimo iz nje. Ko se odrečemo vsemu, kar ni v skladu z vero, spoznavamo globino in sijaj tega, kar živi v naših srcih.

Veselje
"Koliko koristi in božanske radosti prinašata njunim ljubiteljem samota in tišina v puščavi, vedo le tisti, ki ju poznajo iz lastne izkušnje. Tukaj se močni možje morejo zbrati v sebi, kolikor si žele, in v sebi tudi ostati; marljivo gojiti kali kreposti ter se srečni hraniti z rajskimi sadeži. Tukaj se pridobi tisto oko, jasni pogled, ki z ljubeznijo rani Ženina; oko, ki čisto in bistro gleda Boga. Tukaj praznujejo v razgibanem mirovanju in počivajo v umirjenem delovanju. Tu deli Bog svojim atletom za trudapolni boj zaželeno plačilo: mir, ki ga svet ne pozna, in veselje v Svetem Duhu." (Sv. Bruno, ustanovitelj kartuzijanskega reda)